V sklopu projekta »Hidravlične izboljšave v občini Sevnica« poteka povezovanje dveh večjih vodovodov na desnem bregu Save, vodovoda Šentjanž na vodovod Krmelj. Poglavitni cilj projekta je doseči zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo za vse občanke in občane, ki ni odvisna od nepredvidljivih vremenskih pojavov in razmer.

Projekt povezave vodovoda Šentjanž z vodovodom Krmelj je eden od 12. sklopov oziroma odsekov, v katere je razdeljen projekt hidravličnih izboljšav v sevniški občini.

Projekt je razdeljen v 3 faze. Prva in tretja faza se izvajata v sklopu aktualnega projekta, realizacija druge faze pa je predvidena s časovnim zamikom. Druga faza projekta povezave vodovodov namreč sovpada z načrtovanim projektom rekonstrukcije regionalne ceste Šentjanž–Glino. 

Kljub temu pa bo celoten vodovod prešel v nemoteno obratovanje takoj po izvedbi načrtovanih faz projekta, saj so v sklopu projekta predvidene navezave na obstoječe cevovode.

Javni vodovod Krmelj

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Krmelj hitrorastoče industrijsko naselje. Z višanjem števila prebivalcev se je povečevala tudi potreba po vodi. Pod okriljem Krajevne skupnosti Krmelj je tako v tem obdobju potekala obnova vodovodnega omrežja ter iskanje novih vodnih virov. Leta 1969 so našli ustrezen vir pitne vode severozahodno od Šentjanža, ob cesti Primštal–Kal pod Gabrsko goro (danes vodno zajetje Primštal). Vodna skupnost Celje je pristopila k izdelavi projekta za izgradnjo novega vodovoda. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so leta 1973 pričeli z gradnjo. Novi krmeljski vodovod je povezal 10 vasi. Poleg Krmelja še Šentjanž, Gabrce, Videm, Koludrje, Gomilo, Birno vas, Glino, Kamenico, Hinje, Podboršt in Hinjce. Precejšen del izkopov je zaradi zahtevnega terena potekal ročno. Dolžina glavnega voda je znašala 5.360 metrov, dolžina omrežja do vasi pa 7.600 metrov. Do gospodinjstev je bilo položenih še dodatnih 1.100 metrov cevi. Dostop do zdrave pitne vode je dobilo 261 gospodinjstev oziroma več kot 1000 prebivalcev. Dela so bila zaključena v začetku poletja 1974[1].

Po ureditvi površinskega zajetja v dolini Glaviškega potoka je Krajevna skupnost Krmelj vodno zajetje Primštal v uporabo in kot glavni vodni vir predala Krajevni skupnosti Šentjanž. Primštal se kot primarni vodni vir za nekatera območja šentjanške krajevne skupnosti uporablja še danes.

Do leta 1998 je Javni vodovod Krmelj kot glavni vodni vir uporabljal zajetje Glaviški potok. Z vidika kakovosti vode je bilo zajetje neprimerno, saj je voda ob vsakem večjem nalivu kalila. Krajevna skupnost Krmelj je zato pristopila k izdelavi novega vodnjaškega črpališča z vrtino KRM-1/98 in poleg nje vodohrana Krmelj 1, prav tako v dolini Glaviškega potoka, ob lokalni cesti. Nova vrtina je imela po izvedenih črpalnih preizkusih izdatnost 10 litrov na sekundo, kar je zadostovalo za oskrbo prebivalcev Krmelja in okoliških naselij. V letu 2000 je bil nad Krmeljem zgrajen nov protiležni vodohran Krmelj 2. V povezovalnem cevovodu med obema vodohranoma so bile zamenjane neustrezne azbestne cevi. Med leti 2002 in 2004 je bil povezovalni vodovod popolnoma obnovljen.

Komunala d.o.o. Sevnica je vodovod v upravljanje prevzela marca 2002.

Vodovod danes oskrbuje 1.893 uporabnikov preko 610 priključkov ter gospodarske dejavnosti preko 27 priključkov. Na letni ravni se v sistemu iztoči 90.000 kubičnih metrov vode. Z vodo se preko krmeljskega vodovoda poleg Krmelja oskrbujejo še naselja Gabrijele, Birna vas, Koludrje, Polje pri Tržišču, Kamenica, Kamenško, Podboršt, Goveji Dol, Hinje, Hinjce, Cerovec, Srednik, Šentjanž in Leskovec v Podborštu.

V vodovodnem sistemu je poleg vrtine KRM-1/98 še 16 vodohranov, 3 prečrpališča in 1 raztežilnik. Objekti so povezani s 15 kilometri primarnega voda in 17 kilometri sekundarnega voda. Vodovodne cevi so iz PVC, PEHD in duktil-litoželeznega materiala. Azbestno cementnih cevi na sistemu ni.

Vrtina KMR-1/98 v zadnjem obdobju ne dosega več minimalne izdatnosti. V sušnih obdobjih je izdatnost le še 8,5 litrov na sekundo. Vrtina tako komajda še zadostuje za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode. Ker dodatnega vodnega vira na tem območju ni, lahko v primeru izrednih dogodkov pride do nedopustnih izpadov. Hkrati je nujno vzdrževanje vodnega vira, kot je denimo čiščenje vrtine, praktično neizvedljivo. Ob tovrstnem posegu bi bil prekinjen dovod vode za obdobje najmanj tedna dni in odjemalci bi ostali brez pitne vode.

Na vodovod se aktivno priključujejo nova naselja, skupno Javni vodovod Krmelj trenutno oskrbuje 1.995 prebivalcev sevniške občine.

Javni vodovod Šentjanž

Poglavitni vir pitne vode za naselje Šentjanž je zajetje Primštal. Zajetje je povezano z vodohranom Gabrce, ki je sistemski vodohran za oskrbo naselja Šentjanž. Zaradi nizke lege so vodni pritiski v večjem delu naselja neustrezni, zaradi nizkega pritiska pa so za zagotavljanje požarne varnosti neustrezno opremljeni tudi hidranti na tem območju.

Nekatera naselja Krajevne skupnosti Šentjanž so že priključena na javni vodovod Krmelj. Nižje ležeča območja okoli naselja Šentjanž, središče vasi Šentjanž, Spodnje in Zgornje Mladetiče pa se soočajo z izzivi vodooskrbe. Nekatera kritična območja se trenutno oskrbujejo iz lastnih vodnih virov. Tako kapaciteta kot kakovost vode v teh virih je neustrezna, po večjih nalivih pa je povsem neuporabna za gospodinjsko rabo.

Z izgradnjo nujno potrebnega črpališča do čiste pitne vode

V I. fazi projekta povezovanja vodovodov Šentjanž in Krmelj v sklopu hidravličnih izboljšav je predvidena izgradnja novega črpališča Šentjanž ter izgradnja povezovalnih cevovodov na osmih odsekih, v skupni dolžini 2.298,30 metrov:

• odsek Vodohran: odsek G1-V1, od tega:
  • cevovod PE d125/102.2 v dolžini 445 metrov,
  • cevovod NL DN 100 v dolžini 994,5 metrov,
• odsek Navezava: duktilni cevovod v dolžini 49,6 metrov,
• odsek Črpališče: C1-C15: cevovod PE d90/73.6 v dolžini 231,1 metrov,
• odsek Veternik: G89-A14: cevovod PE d90/73.6 v dolžini 155,6 metrov,
• odsek Češnjice: V1-B31: cevovod PE d63/51.4 v dolžini 191.7 metrov,
• odsek Župnija: G126-D10: cevovod PE d110 v dolžini 86,7 metrov,
• odsek Repovž: F1-F8: cevovod PE d90/73.6 v dolžini 111,0 metrov,
• Odsek Repše: G155-K1: cevovod PE d90/73.6 v dolžini 33,1 metrov.

V III. fazi projekta je previdena izgradnja povezovalnih cevovodov na odsekih Gaj in Glino, v skupni dolžini dobrih 300 metrov.

Izgradnja povezovalnih cevovodov poteka nemoteno

V jesenskih mesecih leta 2021 so potekala pripravljalna dela za povezavo vodovodov Šentjanž in Krmelj. Na vodohranu Šentjanž so bili poleg pripravljalnih del izvedeni tudi zemeljski izkopi s stabilizacijo terena ter tudi iztočna kanalizacija iz predvidenega objekta vodohrana, za potrebe preliva iz vodnih celic in izpusta za ustrezno redno vzdrževanje.

V mesecu oktobru 2021 je bila zaključena vgradnja duktilnega cevovoda na začrtani trasi. V razdelilne jaške so bili vgrajeni fazonski elementi in armature. Na trasi vodovoda sta postavljena tudi dva nova hidranta. Izveden je bil tlačni preizkus končanega odseka vodovoda ter elektro priključek za črpališče Šentjanž v dolžini 138 metrov. Konec leta 2021 je potekala priprava fazonskih kosov, armatur ter drugih strojnih instalacij za črpališče in vodohran Šentjanž.

V začetku letošnjega leta so potekala zaključna dela na novo izgrajenem črpališču Šentjanž ter asfaltacije odsekov cest, kjer poteka novo položen cevovod.

Zaključek gradbenih del za sklop povezovanja vodovodov Krmelj in Šentjanž je predviden za konec mesca marca 2022.

[1] Povzeto po: Komunala Sevnica, Oskar Zoran Zelič, 2016.